sobota , 13 avgusta 2022

Ste zaznali potres?

izpolnite obrazec

Datum in približna ura, ko ste začutili potres (06.01.2021, 18:02)
Kraj kjer ste začutili potres (Ljubljana, Maribor, ...)
Od 1-5 ocenite moč potresa (1 ja najmanj, 5 je največ)
Vaše ime
Vaš priimek
Vaš elektronski naslov
Vaša telefonska številka

Ali veste, kako pravilno ukrepati, ko nastopi potres? Kaj narediti v primeru potresa in kako zaščititi sebe in svoje bližnje? Prav v ta namen je nastal portal potresdanes.si, na katerem so predstavljene vse bistvene informacije o potresih in o tem, kako je treba ukrepati, če pride do potresa.

Na portalu Potres danes so predstavljeni vsi najpomembnejši ukrepi ob potresu, pa tudi druge informacije, ki jih je dobro vedeti. Prav tako pa si na spletni strani potresdanes.si lahko preberete vse o zgodovini potresov, o tem, kako merimo potrese, kakšna je razlika med magnitudo in intenziteto potresa in še in še. Na portalu so opisani tudi največji potresi v Sloveniji oziroma zadnji potresi, ki so se zgodili pri nas.

Prav vse, kar vas zanima o potresih in potresni varnosti, vas torej čaka na naši spletni strani potresdanes.si!

Kako pravilno ukrepati ob potresu?

Potres danes

Ko začutite potres, poskušajte ostati čim bolj mirni! Ne tecite iz stavbe, sploh pa ne uporabljajte stopnic ali dvigala, ampak si skušajte poiskati varno mesto v prostoru, v katerem se nahajate, oziroma nekje v bližini. Pomembno je, da se umaknete čim bolj stran od oken in vseh drugih steklenih površin, težjih predmetov in kosov pohištva, ki se lahko med potresom prevrnejo na nas ter vas poškodujejo ali vam po potresu preprečijo prost izhod.

Najbolj varno je med potresom poiskati zaklon med podboji vrat, ki se nahajajo v nosilni steni, ali pod trdno mizo. Če to ni mogoče, se lahko stisnete tudi k notranji nosilni steni ali – še bolje – v kot med dvema notranjima nosilnima stenama. Če vas potres doleti v postelji, si pokrijte glavo z blazino in jo tako zaščitite. Glavo si lahko pokrijete tudi z rokami.

Potres vas lahko doleti tudi na prostem, v avtu ali kje drugje – tudi v takšnem primeru je treba ostati čim bolj miren, se poskušati varno ustaviti oziroma poiskati zaklon stran od stavb ali drugih težjih predmetov, ki bi se lahko porušili na vas. Še posebej so med potresom ogroženi dimniki, zvoniki cerkva, daljnovodi in podobni visoki objekti. Med potresom lahko iz hiš priletijo tudi strešniki, kosi opeke ali stekla, zato se je treba na prostem umakniti čim bolj stran od stavb.

Kako se lahko zaščitimo pred potresom?

Pred potresom se lahko najbolje zaščitimo tako, da o njem razmišljamo, še preden pride do njega. Prav zaradi tega je nastal tudi portal Potres danes, saj najboljšo zaščito pred potresom predstavljata prav preventiva in dobra informiranost prebivalstva.

Med najbolj pomembne preventivne ukrepe pred potresom zagotovo spada protipotresna gradnja. Stavbe, ki so grajene ustrezno in v skladu s protipotresnimi standardi, bodo potres namreč veliko bolje prenesle, zato bodo tudi tisti, ki se bodo med potresom zadrževali v njih, veliko bolje zaščiteni.

Pomembno pa je, da premislite o preventivi pred potresom oziroma da:

– preverite, ali živite v protipotresno grajeni stavbi oziroma se pri strokovnjakih pozanimajte, kaj lahko naredite za to, da bo ta potresno varno in da bo potres čim bolje prenesla,
– skrbite za redno vzdrževanje stavbe, v kateri bivate (odpravite razpoke v zidovih in stenah, pritrdite strešnike, pregledujte dimnik …),
– ne podirajte notranjih sten na svojo roko, ampak se pred tem posvetujte s statikom,
– tako doma kot v službi ali šoli določite varna mesta, kjer lahko v primeru potresa poiščete najbolj varen zaklon (podboji vrat, trdne mize, koti med notranjimi nosilnimi stenami …),
– poskrbite, da so težji kosi pohištva dobro pritrjeni na steno,
– posteljo postavite stran od oken in poskrbite za to, da okrog nje ali nad njo ni težkih predmetov, ki bi lahko ob potresu padli nanjo,
– tudi sicer težje predmete raje shranjujte na nižjih policah,
– poskrbite za zaščito plinskih in drugih napeljav ter zato, da so te v brezhibnem stanju,
– peči, grelniki in zalogovniki morajo biti pritrjeni in nameščeni tako, da se ob potresu ne morejo prevrniti – najboljše mesto zanje je ob nosilni steni,
– o tem, kako ukrepati ob potresu, se pogovorite s svojimi bližnjimi, še posebej pa z otroki.

Ali se lahko zavarujem proti potresu?

Proti potresu lahko sebe najbolje zavarujete tako, da se dobro poučite o vseh preventivnih ukrepih. Tako vas ob potresu ne bo zgrabila panika, ampak boste odreagirali tako, kot je prav. Dobro je imeti nekje pri roki tudi vse dokumente in manjši nahrbtnik z osnovnimi potrebščinami, nekaj oblačili, vodo in hrano, ki ga lahko vzamete s seboj, če bi bilo treba zaradi potresa zapustiti dom. Poleg tega pa lahko sebe in svoje bližnje proti potresu zavarujete tudi tako, da poskrbite za potresno varnost stavbe, v kateri živite. Vaš dom lahko tudi zavarujete za nevarnost potresa, s čimer poskrbite za to, da vam bo zavarovalnica povrnila gmotno škodo, ki bo nastala kot posledica potresa.

Kakšna je potresna varnost stavb v Sloveniji?

Potresi v Sloveniji
Prvi predpisi o potresni varnosti stavb v Jugoslaviji so bili sprejeti po potresu v Skopju, ki se je zgodil leta 1963. Po potresu se je začelo govoriti o pomenu potresno varne gradnje in v letu 1964 so se začeli uveljavljati prvi predpisi na tem področju na ravni celotne Jugoslavije. Ti predpisi so postavili neke osnovne smernice na tem področju, protipotresna varnost stavb pa se je zares izboljšala šele po letu 1981, ko so sprejeli nove predpise o potresni varnosti. Od leta 2008 dalje pa v Sloveniji veljajo protipotresni standardni Evrokod, ki jih morajo vsi, ki gradijo, obvezno upoštevati.

Potresna varnost stavb v Sloveniji je tako v prvi vrsti odvisna od tega, kdaj je bila stavba zgrajena in na kakšen način. Načeloma velja, da novejša ko je stavba, bolj je protipotresno varna, seveda če so bili pri gradnji upoštevani vsi predpisi oziroma je bila stavba res zgrajena v skladu s potresno dokumentacijo in ni bilo kasnejših predelav ali posegov v konstrukcijo stavbe, ki bi lahko ogrozili njeno potresno varnost. Na potresno varnost vpliva tudi to, ali je bila stavba ustrezno vzdrževana ter različni drugi dejavniki, zaradi katerih je potresna varnost vsake stavbe specifična.

Če vas zanima, ali živite v potresno varni stavbi, je zato najbolje poiskati strokovnjaka, ki bo stavbo pregledal in vam podal svoje strokovno mnenje o njeni potresni varnosti oziroma odpornosti. V primeru, da se izkaže, da potresna varnost stavbe ni najboljša, je močno konstrukcijo potresno ojačati ter tako poskrbeti za večjo potresno varnost. Pri tem pa je zelo pomembno, da se tega lotite pod nadzorom strokovnjakov, saj bo stavba le tako res ustrezno sanirana.

Ali šibkejši potres napoveduje močnejšega?

Kako močan bo potres, je odvisno od številnih dejavnikov, ki jih lahko vnaprej predvidimo le do neke mere. Nekatera območja so potresno bolj ogrožena kot druga, zato se pričakuje, da se bo tam zgodilo več potresov oziroma da bo kakšen od njih tudi močnejši – ni pa tega mogoče z gotovostjo vnaprej napovedati.

Potresi so v Sloveniji, ki leži na potresno ogroženem območju, so tako precej pogosti, vendar pa so večinoma lahko celo tako zelo šibki, da jih niti ne občutimo. Na leto jih na območju Slovenije nastane tudi več kot sto, medtem ko se močnejši potresi zgodijo veliko bolj redko – do sedaj jih je bilo v Sloveniji le nekaj. Šibkejši potres torej ne napoveduje močnejšega.

Ali potrese lahko napovedujemo?

Potres nas lahko doleti kjerkoli in kadarkoli, še posebej pa na potresno ogroženih območjih, med katere spada tudi Slovenija. Gre za naravni pojav, ki ga ni mogoče napovedati. Nikakor torej ni možno napovedati, kdaj točno bo prišlo do potresa. Možno je le predvideti, da bodo po močnejšemu potresu sledili tudi popotresni sunki različnih jakosti. Popotresni sunki ali popotresi, kot jih tudi pravimo, se lahko pojavijo tudi več tednov po samem potresu.

Seizmologi torej ne morejo napovedati potresa, lahko pa določijo, kje so potresno bolj ogrožena območja in na podlagi tega izdelajo tudi tako imenovano seizmološko karto. Na njej so označena različna področja glede na to, kako potresno ogrožena so. Velik del Slovenije leži na potresno precej ogroženem območju, še posebej pa to velja za Ljubljansko kotlino.

Čeprav potresov ni mogoče napovedovati, je mogoče reči, da je potres v Ljubljani mogoč oziroma da v slovenskem glavnem mestu lahko kdaj pride tudi do močnejšega potresa, tako kot se je to na primer zgodilo leta 1895. Takratni potres v Ljubljani je poškodoval veliko stavb, mnogo so jih morali tudi porušiti, na srečo pa ni terjal veliko žrtev.

Tako kot ni možno napovedati samega potresa in tega, kdaj se bo zgodil, ne moremo napovedati, kako rušilen bo in kakšne bodo njegove posledice. Vse, kar lahko storimo, je, da poskrbimo za čim večjo potresno varnost stavb in o drugih preventivnih ukrepih, o katerih si lahko preberete tudi na portalu Potres danes.

Zakaj sploh nastane potres in katere vrste potresov poznamo?
Potres je pojav, ki ga občutimo kot sunkovito nihanje tal. Do njega lahko pride iz različnih razlogov, največkrat pa gre za naravne vzroke, na katere ne moremo vplivati. Največkrat vzrok zanj tako predstavljajo premiki tektonskih plošč, ki so lahko manjši ali večji – od tega je odvisno, kako močan bo potres, prav tako pa je to odvisno od tega, kako globoko pod zemljo se nahaja njegovo žarišče.

Tektonski potresi tako veljajo za najpogostejše in predstavljajo kar 90 % vseh potresov. Poleg njih pa veliko redkeje nastanejo tudi druge vrste potresov, kot so vulkanski (približno 7 % vseh potresov), udorni (do 2,9 % vseh potresov) in umetni potresi (do 0,1 % vseh potresov).

Vzroki za nastanek potresa so torej lahko različni, glede na vzrok pa ej potres lahko:
– tektonski (zaradi premikov oziroma aktivnosti tektonskih plošč),
– vulkanski (zaradi izbruhov vulkanov oziroma ognjenikov),
– udorni (zaradi udorov in podorov),
– umetni (zaradi človeške aktivnosti: eksplozij, jedrskih poskusov, rudarjenja, vtiskanja plina itd.).

Kaj je žarišče potresa ali hipocenter?
zarisce potresa in epicenter
Vsak potres ima svoje žarišče. Žarišče potresa je točka, kjer se začne lom, ki ga povzročijo premiki tektonskih plošč. Žarišče potresa lahko imenujemo tudi hipocenter, navadno pa se nahaja precej globoko pod zemljo. V večini primerov je žarišče potresa nekje do 15 km pod zemljo, torej v zgornjih plasteh zemeljske skorje.

Kaj je epicenter potresa oziroma nadžarišče?
Epicenter potresa oziroma nadžarišče je točka, ki se nahaja na zemeljski površini direktno nad hipocentrom oziroma žariščem. Torej lahko rečemo, da je epicenter potresa v nekem kraju ali na neki lokaciji (v Ljubljani, Zagrebu itd.). Pri tem je treba opozoriti, da se pojem epicenter velikokrat napačno prevaja kot žarišče – pravilno poimenovanje zanj je nadžarišče, žarišče potresa pa je točka pod zemljo, kjer se potres začne.

Kaj je magnituda potresa?
Magnituda potresa nam pove, kako močan je bil potres. Z njo določimo moč ali jakost potresa, pri čemer se uporablja različne lestvice. V preteklosti je bila v uporabi predvsem tako imenovana Richterjeva lestvica, ki je imela 9 stopenj, danes pa jo nadomeščajo različne druge lestvice.

Kaj je intenziteta potresa?
Poleg same magnitude potresa je pomembna tudi njegova intenziteta. Z njo merimo učinek potresa na zgradbe, predmete, ljudi in naravo, pri čemer se uporablja 12-stopenjska evropska makroseizmična lestvica oziroma EMS. Intenziteta potresa je največja v epicentru oziroma nadžarišču potresa, z oddaljenostjo od njega pa se postopoma manjša.
Kako pogosti so potresi v Sloveniji?

Močnejši potresi v Sloveniji na srečo niso preveč pogosti, čeprav Slovenija leži na potresno ogroženem območju. Veliko pogostejši pa so šibkejši potresi, ki so marsikdaj komaj zaznavni oziroma jih zaznajo le instrumenti seizmologov, ki se ukvarjajo s spremljanjem in merjenjem potresnih sunkov.
Zgodovina potresov v Sloveniji

V Sloveniji vsako leto nastane več sto šibkih potresov, močnejši potresi v Sloveniji pa na srečo niso tako pogosti. Med močnejše potrese v Sloveniji spadajo:
– veliki koroški potres 25. januarja 1348,
– najmočnejši potres na Slovenskem 26. marca 1511,
– potres v Ljubljani 14. aprila 1895,
– potres v Brežicah 29. januarja 1917,
– potres na Ilirskobistriškem 31. januarja 1956,
– potres na Litijskem 6. maja 1939,
– potres na Kozjanskem 20. junija 1974,
– potresi v Furlaniji leta 1976,
– potres v Savinjski dolini 3. julija 1982.
Zadnji potresi, ki so imeli epicenter v naših krajih ali so jih prebivalci Sloveniji močneje čutili, pa so bili:
– potres v Zgornjem Posočju 12. aprila 1998,
– potres v Zgornjem Posočju 12. julija 2004,
– potres na Gorjancih 1. novembra 2015,
– potres v Zagrebu 22. marca 2020,
– potres v Sisku 28. decembra 2020.

Najmočnejši potresi v Sloveniji in bližnji okolici
Najmočnejši potresi na svetu so se zgodili na območjih, ki so od Slovenije precej oddaljena – v Čilu, na Aljaski, indonezijskem otoku Sumatra, Haitiju in na Japonskem. Kako pa je s potresi v Sloveniji? Na slovenskih tleh in v naši bližnji okolici za najmočnejši potres velja tisti, ki se je zgodil že daljnega leta 1511, torej na začetku 16. stoletja. Po nekaterih zapisih naj bi šlo za en potres, po drugih pa za dva potresa, ki sta nastala v kratkem časovnem razmiku. Žarišče naj bi imela na Idrijskem in v Furlaniji. Zelo močan pa je bil tudi tako imenovani veliki koroški potres, ki je imel žarišče v Beljaku, a je precej hudo prizadel tudi slovenske kraje. Ta potres naj bi imel magnitudo 6,4.

Na veliko noč leta 1895, to je 14. aprila, je močan potres z magnitudo 6,1 stresel Ljubljano. Ta potres v Ljubljani je imel precejšnje posledice: veliko stavb je bilo porušenih, še več poškodovanih, umrlo pa na srečo ni veliko ljudi. Najbolj so potres čutili na samem območju mesta Ljubljane, na Ljubljanskem barju, pa vse do Vodic. Potres v Ljubljani leta 1895 so sicer čutili tudi na Dunaju, v Splitu in v nekaterih italijanskih krajih.

Leta 1963 se je zgodil zelo močan potres v Skopju, ki je imel uničujoče posledice na mesto, a je hkrati vplival na izboljšanje protipotresnih standardov po vsej Jugoslaviji. Takrat so za gradnjo stavb v Jugoslaviji začeli veljati novi predpisi, zato so stavbe, ki so grajene po tem letu, potresno načeloma bolj varne kot stavbe, ki so bile zgrajene pred tem.

Veliko gmotno škodo v krajih severozahodne Slovenije so povzročili tudi potresi v Furlaniji leta 1976 z magnitudo od 5,9 do 6,5. Aprila 1998 je potres z magnitudo 5,7 stresel Zgornje Posočje in poškodoval več kot 4000 objektov. Prav tako v Zgornjem Posočju pa je prišlo do potresa tudi 12. julija 2004, potres pa je imel magnitudo 4,9. To so bili zadnji potresi, ki so v naših kraji povzročili večjo gmotno škodo.

Marca leta 2020 je močan potres najprej stresel Zagreb, nato pa decembra istega leta še območje mest Sisak in Petrinja – oba potresa so precej čutili tudi prebivalci Slovenije.

Potres v Ljubljani leta 1895

Potres v Ljubljani leta 1895
Ljubljano je precej zaznamoval in tudi predrugačil potres z magnitudo 6,1, ki se je zgodil 14. aprila 1985. Poškodovanih je bilo namreč kar 10 % stavb. Nekaj se jih je zaradi potresa porušilo, druge pa so bile tako poškodovane, da niso bile več varne za bivanje, zato so jih porušili kasneje. Potres v Ljubljani je tako povzročil veliko gmotno škodo in zelo veliko ljudi je zaradi njega ostalo brez domov. Vendar pa je po drugi strani omogočil tudi nov urbanistični načrt Ljubljane, poleg tega pa so uvedli tudi strožje predpise glede gradnje. Kljub temu pa na področju protipotresne zaščite Ljubljane še danes ni bilo narejenega dovolj in je tako tudi v prestolnici še vedno veliko stavb, ki bi močnejši potres v Ljubljani slabo prenesle.